Borut Pahor je svojo politično kariero posvetil: 

• demokraciji (30 let pričevanja in oblikovanja prehoda iz komunizma v demokracijo v srednji in vzhodni Evropi),

• prihodnosti vse tesnejše Evropske unije, združene, svobodne in mirne,

• narodni spravi ter spodbujanju miru in dialoga,

• Evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Življenjepis

Borut Pahor je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svojo diplomsko delo je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.

Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, ko je tudi predsedoval odboru za mladinska vprašanja ter odboru za mednarodne zadeve.

Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora ter bil v mandatu 1992-1996 član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Leta 1993 je postal podpredsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD).

Za poslanca Državnega zbora je bil izvoljen tudi leta 1996. Do aprila 1997 je bil podpredsednik parlamenta, poleg tega pa član odbora za mednarodne odnose, ustavne komisije, odbora za obrambo, vodja delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije.

Marca 1997 je bil na 3. kongresu ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke.

Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil Borut Pahor spet izvoljen za poslanca in je postal predsednik Državnega zbora.

Junija 2001 je bil Pahor na kongresu stranke v Kopru ponovno izvoljen za predsednika ZLSD.

Še pred koncem mandata Državnega zbora, junija 2004, je bil Pahor na volitvah v Evropski parlament s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Tam je bil član skupine socialdemokratov, član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška.

Na 5. kongresu stranke, aprila 2005 v Ljubljani, se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD).

Volitve v Državni zbor 2008 so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago. Na podlagi volilnega izida in po posvetu s poslanskimi skupinami je predsednik republike Danilo Türk Boruta Pahorja predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade, Državni zbor pa ga je na to mesto izvolil 7. novembra 2008. 21. novembra 2008 je v Državnem zboru prisegla nova vlada, ki se je na svoji konstitutivni seji sestala naslednji dan, 22. novembra 2008.

Vladno koalicijo so sestavljale politične stranke: Socialni demokrati (SD), Zares - nova politika (Zares), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

Mandat predsednika vlade je Borut Pahor predčasno končal z neizglasovano zaupnico. Državni zbor Republike je namreč 20. septembra 2011 v paketnem glasovanju zavrnil vse ministrske kandidate

Leta 2011 je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi SD v Novi Gorici in bil izvoljen za poslanca.

2. junija 2012 je napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah in v drugem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 2. decembra 2012, prejel podporo 67,37 odstotka volivk in volivcev, s čimer je bil izvoljen za četrtega predsednika Republike Slovenije.

Ponovni mandat predsednika republike je prejel leta 2017, ko je v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 22. oktobra 2017 prejel 47,21 odstotka glasov, v drugem krogu, 12. novembra 2017 pa bil izvoljen s 53,09 odstotno podporo volivk in volivcev.

Borut Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, aktivno govori angleški in italijanski jezik, pasivno francoskega, v prostem času pa se ukvarja s športom.