O bivšem predsedniku

Predsednik RS portret tisk v2

BORUT PAHOR

1990-2004 poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

1997-2012 predsednik stranke SD - Socialni demokrati

2000-2004 predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

2004-2008 poslanec Evropskega parlamenta

2008-2012 predsednik Vlade Republike Slovenije

2012-2022 predsednik Republike Slovenije

Borut Pahor je svojo politično kariero posvetil: 

• demokraciji (30 let pričevanja in oblikovanja prehoda iz komunizma v demokracijo v srednji in vzhodni Evropi),

• prihodnosti vse tesnejše Evropske unije, združene, svobodne in mirne,

• narodni spravi ter spodbujanju miru in dialoga,

• Evropski perspektivi Zahodnega Balkana. 

Borut Pahor je bil dolgoletni vodja procesa Brdo-Brijuni, skupne pobude, ki jo je kot predsednik vlade soustanovil skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, da bi bila gonilna sila političnega in splošnega razvoja Zahodnega Balkana in njegove evro-atlantske povezave. Proces Brdo-Brijuni je bil spodbuda za druge pobude na visoki ravni, med njimi tudi za Berlinski proces. 

Življenepis

Borut Pahor je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svojo diplomsko delo je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.

Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, ko je tudi predsedoval odboru za mladinska vprašanja ter odboru za mednarodne zadeve.

Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora ter bil v mandatu 1992-1996 član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Leta 1993 je postal podpredsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD).

Za poslanca Državnega zbora je bil izvoljen tudi leta 1996. Do aprila 1997 je bil podpredsednik parlamenta, poleg tega pa član odbora za mednarodne odnose, ustavne komisije, odbora za obrambo, vodja delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije.

Marca 1997 je bil na 3. kongresu ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke.

Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil Borut Pahor spet izvoljen za poslanca in je postal predsednik Državnega zbora.

Junija 2001 je bil Pahor na kongresu stranke v Kopru ponovno izvoljen za predsednika ZLSD.

Še pred koncem mandata Državnega zbora, junija 2004, je bil Pahor na volitvah v Evropski parlament s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Tam je bil član skupine socialdemokratov, član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška.

Na 5. kongresu stranke, aprila 2005 v Ljubljani, se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD).

Borut Pahor je prejel več državnih odlikovanj najvišje stopnje iz različnih držav. Prejel je naslednje akademske časti: 

• častna doktorata Univerze v Lizboni in Nove univerze v Ljubljani za prizadevanja za spravo in skupni evropski projekt (2022),

• »Sigillum Magnum«, najvišje priznanje Univerze v Bologni, ki se podeljuje najvplivnejšim osebam (2021),

• nagrada »Alcide De Gasperi: Graditelji Evrope«, ki jo podeljuje vlada avtonomne pokrajine Trento za dosežke pri gradnji Evrope.

• cenjen naziv protektorja Evropske akademije znanosti in umetnosti EASA, pred kratkim je prejel tudi EASA Prstan strpnosti. 

Volitve v Državni zbor 2008 so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago. Na podlagi volilnega izida in po posvetu s poslanskimi skupinami je predsednik republike Danilo Türk Boruta Pahorja predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade, Državni zbor pa ga je na to mesto izvolil 7. novembra 2008. 21. novembra 2008 je v Državnem zboru prisegla nova vlada, ki se je na svoji konstitutivni seji sestala naslednji dan, 22. novembra 2008.

Vladno koalicijo so sestavljale politične stranke: Socialni demokrati (SD), Zares - nova politika (Zares), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

Mandat predsednika vlade je Borut Pahor predčasno končal z neizglasovano zaupnico. Državni zbor Republike je namreč 20. septembra 2011 v paketnem glasovanju zavrnil vse ministrske kandidate

Leta 2011 je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi SD v Novi Gorici in bil izvoljen za poslanca.

2. junija 2012 je napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah in v drugem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 2. decembra 2012, prejel podporo 67,37 odstotka volivk in volivcev, s čimer je bil izvoljen za četrtega predsednika Republike Slovenije.

Ponovni mandat predsednika republike je prejel leta 2017, ko je v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 22. oktobra 2017 prejel 47,21 odstotka glasov, v drugem krogu, 12. novembra 2017 pa bil izvoljen s 53,09 odstotno podporo volivk in volivcev.

Borut Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, aktivno govori angleški in italijanski jezik, pasivno francoskega, v prostem času pa se ukvarja s športom.

Vloga Predsednika Republike Slovenije

BRDO BRIJUNI PROCESS

Novosti v mandatu trenutnega predsednika

  • Častna straža v počastitev državnih praznikov
  • Dnevi odprtih vrat v Predsedniški palači
  • Vsakoletno srečanje štirih predsednikov
  • Sprejem z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu
  • Klopi prijateljstva ob državniških in uradnih obiskih tujih državnikov
  • Jabolko navdiha
  • Zahvala predsednika republike
  • Zastava slavnih
  • Poimenovanje dvoran po očetih slovenske pomladi in državnosti
Ostale novosti iz mandatov Boruta Pahorja