Pobuda Brdo-Brijuni Proces je nastala leta 2010. Borut Pahor, ki je bil tedaj predsednik Vlade Republike Slovenije, je k njej povabil tedanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor, in sicer po njunem podpisu sporazuma o arbitraži za določitev meje med državama. Premierja sta sporazum podpisala leta 2009 v Stockholmu, sopodpisnik je bil švedski premier in takrat predsednik Evropskega sveta Fredrik Reinfeldt, Slovenija in Hrvaška pa sta se dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, da bo dokončno in zavezujoče razsodilo o meji med državama - odločitev, ki je državi dolga leta nista mogli sprejeti sami, sta prepustili verodostojni mednarodni instituciji, Slovenija pa je sprostila blokado Hrvaške v njenih pogajanjih za vstop v EU.

S tem zgledom sta želela Pahor in Kosorjeva navdihniti voditelje Zahodnega Balkana za reševanje njihovih dvostranskih vprašanj in hitrejše vključevanje njihovih držav v EU. Sporočilo ustanovitve in delovanja pobude Brdo-Brijuni Process je torej, da je vse probleme laže reševati v vzdušju medsebojnega sodelovanja, z blokadami in nesodelovanje pa se tega ne da. Pobuda se je uveljavila kot pomemben instrument političnega in siceršnjega razvoja v jugovzhodni Evropi, s pomembnim poudarkom, da jo vodita Slovenija in Hrvaška, ki tudi sami izhajata iz nekdaj skupne države, hkrati pa sta obe že članici Evropske unije, pa je tudi zelo dragocena dopolnitev širitvenega procesa, ko gre za naslavljanje najbolj občutljivih regionalnih političnih vprašanj. V več kot desetletju se je pobuda Brdo–Brijuni Process potrdila kot najpomembnejša politična pobuda v Jugovzhodni Evropi, in je iz nje zrasel tudi Berlinski proces, kot instrument z več izvršilnimi pristojnostmi.

Voditelji Brdo Brijuni Process utrjujejo odprt političen dialog in zaupanje potrebno za krepitev evroatlantskih integracij.

Služi tudi kot platforma za razpravo o dolgoročni strategiji za stabilnost in varnost jugovzhodne Evrope in tudi kot forum za naslavljanje odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj. In kar je najpomembnejše, proces postaja reden, neposreden kanal za izmenjavo informacij z Evropsko unijo, preko katerega je mogoče potenciale regije približati evropski ravni.