Po uvodnem nagovoru organizatorjev je bivši predsednik uokviril svojo tezo s kontekstualizacijo zgodovine Zahodnega Balkana in širšega evropskega okolja po drugi svetovni vojni. Zagovarjal je trditev, tj. “tezo”: “Mir in stabilnost na Balkanu sta odvisna od odločitve Srbije za Evropsko unijo ali Rusijo”.

Po uvodnem pregledu je stopil v dialog s študenti, ki so mu postavljali, med drugim, tudi provokativna vprašanja, na katera je odgovoril kot izkušen nekdanji politik in ne (več) kot državnik. Med predavanjem je izpostavil, da “srbsko sedenje na več stolčkih”, tj. hkratno sodelovanje in želja po dobrih odnosih z Evropsko unijo, Rusijo in Kitajsko, prihaja h koncu in da prihaja čas, ko se bo morala Srbija odločiti, s kom želi ohraniti najtesnejše politične in gospodarske vezi. Ta odločitev, kakršnakoli že, bo vplivala predvsem na mir v Zahodnem Balkanu. Poudaril je tudi pomembnost obojestranskega zaupanja med EU in Srbijo, ki ga po njegovem mnenju v evropskem prostoru primanjkuje.

Študentom je bil posebej všeč citat nekdanjega predsednika, s katerim je odgovarjal na vprašanje, če moramo “za vsako ceno doseči vstop Srbije v EU” – g. Pahor je na to odgovoril, da “nič ni za vsako ceno, razen ljubezen.” S tem je želel povedati, da se mora Srbija za to odločiti sama, sicer bi pridružitev EU spremljali visoki stroški – politični in gospodarski.